Evalvacija učinkovitosti rehabilitacijskih programov in programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo

Na Javnem razpisu za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2023« v letu 2023 se je za (so)financiranje izbrala prijava prijavitelja Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko, št. ARIS-CRP-Prijava-2023/24, za raziskovalni projekt z naslovom »Evalvacija učinkovitosti rehabilitacijskih programov in programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo«, vodja projekta prof.dr. Darja Topolšek, (V5-2343).

Projekt se financira iz sredstev Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in iz sredstev Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa Raziskovalni projekt bo sofinanciran v trajanju 24 mesecev.

Varnost v cestnem prometu je resen družbeni problem, saj v prometnih nesrečah vsako leto umre več kot 1,3 milijona ljudi. Poleg tega pa med 20 in 50 milijonov udeležencev cestnih prometnih nesreč utrpi nesmrtne poškodbe, mnogi pa postanejo invalidi [1]. Prometne nesreče predstavljajo velik družbeni problem tudi v EU, saj je lani v prometnih nesrečah umrlo približno 20.600 ljudi, kar je 3 % več kot leta 2021 [2]. Vse te prometne nesreče in njihove posledice pa vplivajo tudi na blaginjo družbe in povzročajo stroške urgentnih služb, zdravstvene oskrbe in človeško žalost.

Ker je celotna varnost v cestnem prometu odvisna od medsebojnega delovanja treh glavnih elementov: človeka, okolja in vozila, lahko sklepamo, da prometne nesreče predstavljajo napako celotnega prometnega sistema (interakcija med tremi elementi). Človeška napaka je bila dolgo najpogosteje obravnavana kot glavni in bolj ali manj usoden vzrok za težave v prometni varnosti, saj smo ljudje po naravi podvrženi napakam. Pri tako kompleksnih nalogah, kot je vožnja, je verjetnost pojava različnih dejavnikov pri vozniku, ki zmanjšujejo učinkovitost opravljanja posameznih nalog, velika.

Sodobne strategije varnosti v cestnem prometu jasno opisujejo dejavnike, ki dejansko povzročajo nesreče, ne glede na to, ali so človeški, okoljski, ali dejavniki na strani vozila. Takšna diferenciacija lahko omogoči učinkovitejše rešitve, usmerjene k preprečevanju, dovolj dobro razumljenih, človeških napak z ukrepanjem na podlagi dobro prepoznanih vzrokov in s spodbujanjem boljše ergonomije v sistemu vožnje v skladu s človeškimi sposobnostmi in slabostmi [3].

Usposabljanje in izobraževanje sta dva pomembna stebra strategij varnosti cestnega prometa in tudi ena izmed rešitev za povečanje varnosti. Skoraj v vseh državah sveta je izobraževanje o varnosti v cestnem prometu v določeni meri del formalnega izobraževalnega sistema. Je tudi sestavni del pobud, programov in dejavnosti izven formalnega izobraževanja. Čeprav obstaja veliko izobraževalnih programov o varnosti v cestnem prometu, je število tistih, ki jim sledi podrobna evalvacija, precej omejeno [6].

 

Usposabljanje in izobraževanje sta torej pomembna dejavnika povečanja varnosti v cestnem prometu, vendar je izziv oceniti uspešnost in učinkovitost posameznih usposabljanj, izobraževanj ali programov. Različne metode vrednotenja ali evalvacije so lahko razlog, zakaj več študij ni vedno (ali v zanesljivi meri) uspelo dokazati pozitivnih rezultatov takšnih usposabljanj in programov ([8], [9], [10], [11], [12]). So pa nekatere nedavne študije ([14], [15]) z boljšimi metodami vrednotenja in raziskavami o izobraževanju voznikov o varnosti v cestnem prometu pokazale statistično značilno zmanjšanje prometnih nesreč.

Učinkovitost določenih rehabilitacijskih programov so s kontrolnimi skupinami že raziskovali (v Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji ter tudi ZDA) in prišli do zaključkov, da se je stopnja recidivizma zmanjšala za približno 50 % pri voznikih, ki so bili napoteni na programe zaradi vožnje pod vplivom alkohola ([4], [22], [23] v [10]). Posledično so se te vrste programov izkazale za uspešne.

V kombinaciji s sistemom kazenskih točk številne države uporabljajo rehabilitacijo voznika kot sredstvo za preprečevanje ponovitve hudih vozniških prekrškov, ki so najpogosteje povezani s smrtnimi žrtvami na cesti (npr. prehitra vožnja, vožnja pod vplivom alkohola). Več projektov EU, namenjenih izboljšanju varnosti v cestnem prometu, priporoča, da rehabilitacijski programi obravnavajo prepričanja in stališča, ki vplivajo na vedenje in odločitve, povezane z vožnjo.

Programi, ki so vzpostavljeni v Republiki Sloveniji za različne skupine voznikov, ki so bili napoteni na rehabilitacijske delavnice, so vzpostavljeni z namenom izboljšanja prometne varnosti in zmanjšanja števila prometnih nesreč. Od vzpostavitve sistema je bilo na programe napotenih že veliko voznikov, s čimer lahko domnevamo, da je učinek programov velik, manjka pa objektivna ocena dejanske učinkovitosti. V skladu s smernicami in ugotovitvami dosedanjih raziskav se prijavljen projekt osredotoča na evalvacijo obstoječih programov na celovit način, ki bo zajel vse deležnike v programih in tudi objektivne mere, kot so statistične analize.

V skladu z Zakonom o voznikih (ZVoz-1) se v Sloveniji izvajata dva pomembna pristopa oziroma programa, katerih cilj je izboljšati varno vožnjo. Prvi je program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, ki je obvezen za osebe, katerih vozniško dovoljenje je bilo preklicano zaradi kazenskih točk, razen za prekrške vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi. Prav tako se programa mora udeležiti oseba, kateri je prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja. Imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja pa se lahko prostovoljno udeleži programa, če je bil pravnomočno kaznovan za prekršek s štirimi ali več kazenskimi točkami, vendar ni prejel več kot 17 kazenskih točk (ali več kot šest kazenskih točk za voznike začetnike) zaradi prekrškov z vožnjo pod vplivom alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi. Potem pa se izvajajo še rehabilitacijski programi, namenjeni osebam, ki jim je bilo preklicano vozniško dovoljenje zaradi vožnje pod vplivom alkohola, drog ali zavrnitve testiranja. Sodišče določi enega od treh programov: edukacijske delavnice o varnosti cestnega prometa, psihosocialne delavnice ali programe zdravljenja odvisnosti.

Osrednji cilj projekta je pripraviti evalvacijo obstoječih rehabilitacijskih programov in priporočila za njihovo izboljšanje, kar lahko pomembno pripomore k izboljšanju prometne varnosti na podlagi bolj učinkovitih rehabilitacijskih programov in s pozitivnim vplivom na rizične voznike. Cilji, ki sledijo iz tega, pa so naslednji:

• Proučiti obstoječe rehabilitacijske ali izobraževalne programe v tujih praksah.
• Analizirati sistem napotitve na rehabilitacijske programe in program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo v sklopu rehabilitacije.
• Proučiti postopek o ugotovljenem prekršku, izreku ukrepa oz. sklepih s strani sodišč, razvrstitvi v posamezne rehabilitacijske programe, izvajanju kontrolnih zdravniških pregledov ter izvajanju rehabilitacijskih programov in poteka pogojne dobe.
• Ugotoviti število udeležencev po vrsti programa in zakonitosti značilnosti kršiteljev udeležencev rehabilitacijskih programov (starost, spol, vozniško dovoljenje, predhodni prekrški, stopnja alkoholiziranosti ali prisotnost drog oz. prekoračitve hitrosti in drugi pomembni podatki).
• Preveriti, ali so udeleženci ponovili že storjeni prekršek, zaradi katerega so se morali udeležiti rehabilitacijskega programa, in ali so po zaključku programa povzročili kakšno prometno nesrečo.
• Proučiti mnenje udeležencev glede same izvedbe in vsebine rehabilitacijskih programov.
• Preveriti, kakšno je stališče udeležencev rehabilitacijskih programov v zvezi s pitjem alkohola oz. uživanjem drog v povezavi z vožnjo ali stališče do prehitre vožnje.
• Preveriti, kakšen bi bil po mnenju udeležencev rehabilitacijskih programov najbolj ustrezen ukrep za osebe, ki jim je bilo zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih substanc izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
• Preveriti mnenja izvajalcev programov in odgovornih na Javni agenciji za varnost prometa RS o prednostih, slabostih in učinkovitosti programov ter uporabljenih pristopov.
• Izvesti Driver Behaviour Questionnaire za analiziranje vedenja udeležencev programov in na osnovi tega proučiti verjetnost, da je ali bo določen voznik oziroma udeleženec programa naredil prekršek.
• Ugotoviti, ali so rehabilitacijski programi učinkoviti do mere, da se to dejansko odrazi na vedenju in stališčih posameznikov po zaključenih programih.
• Združiti ugotovljene značilnosti in učinke rehabilitacijskih programov ter pripraviti smernice za nadgradnjo in izboljšanje programov.

 

Izvajanje projekta bo organizirano po naslednjih delovnih svežnjih (DS).

DS1: Analiza trenutnega stanja rehabilitacijskih programov v širšem okolju in njihova učinkovitost:

• Aktivnost 1.1: Sistematično zbiranje in proučevanje obstoječih rehabilitacijskih programov in programov dodatnih usposabljanj za varno vožnjo v tujem okolju.
• Aktivnost 1.2: Sistematsko zbiranje in prikaz ugotovitev obstoječih evalvacij učinkovitosti programov.
• Aktivnost 1.3: Sistem napotitve in procesa izvajanja programov v Sloveniji.
• Aktivnost 1.4: Uskladitev poteka aktivnosti z deležniki.

DS2: Ugotavljanje stališča udeležencev in izvajalcev programov glede samih programov:

• Aktivnost 2.1: Pridobivanje in analiziranje mnenj, stališč in vedenja udeležencev programov. Aktivnost 2.2: Delavnice z izvajalci programa in odgovornimi za program na AVP

DS3: Ugotavljanje značilnosti udeležencev po posameznem programu:

• Aktivnost 3.1: Določitev značilnosti udeležencev po vrsti programa.
• Aktivnost 3.2: Analiza recidivizma pri udeležencih programa.

DS4: Evalvacija učinkovitosti programov: Evalvacija učinkovitosti programov bo obsegala ugotovitve predhodnih aktivnosti in podala skupne zaključke.

DS5: Projektno vodenje in diseminacija