Fakulteta za logistiko, Celje - Mariborska cesta 7       |     info.fl@um.si      |     03 428 53 00

Iskanje po straneh Fakultete za logistiko
EN

Temeljni raziskovalni projekt: Električni skiroji v urbanih okoljih: Študija varnosti, infrastrukture in dinamike mobilnosti

Domov

Več

Temeljni raziskovalni projekt

Naziv projekta
Električni skiroji v urbanih okoljih: Študija varnosti, infrastrukture in dinamike mobilnosti
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/22730


Šifra
J5-60090 (B)

Obdobje
1. 2. 2025 – 31. 1. 2028

Raziskovalna organizacija
Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru (FL UM)

Sodelujoči raziskovalni organizaciji
Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru (FVV UM)
Fakulteta za prometne vede, Univerze v Zagrebu (Fakultet prometnih znanosti, Sveučilište u Zagrebu: FPZ SZ)

Sofinancer
ARIS – Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
HRZZ – Hrvatska zaklada za znanost

Obseg financiranja
1,3 FTE

Povzetek raziskovalnega projekta

Zlasti v urbanem kontekstu velja, da imajo različna prevozna sredstva mikromobilnosti velik potencial za reševanje težav z zastoji in zunanjimi učinki prometa ter prispevajo k reševanju mobilnostne revščine. Električni skiroji so pomembna in razvijajoča se tehnologija znotraj tega področja, ki je vse bolj priljubljena v urbanih območjih kot sredstvo zasebne in celo deljene mobilnosti.

Uvedba e-skirojev v urbano mobilnost predstavlja eno od rešitev za uravnoteženje med trajnostno mobilnostjo in potrebami po mobilnosti. Vendar je urbana mobilnost do neke mere omejena, predvsem v velikih in razvitih mestih, s cestno infrastrukturo, ki je bila razvita na podlagi prometnih in mobilnostnih potreb preteklih desetletij in stoletij. Ker trenutno ni urbane infrastrukture, zasnovane izključno za e-skiroje, in zaradi hitro rastoče uporabe te vrste prevoza, obstajajo pomisleki v zvezi z varno vključitvijo e-skirojev v sisteme mestne mobilnosti, zlasti ker obstaja veliko možnosti za konflikte voznikov e-skirojev z drugi udeleženci v sistemu. Poleg tega pomanjkljivo razumemo, kako elementi infrastrukture in odnos ostalih udeležencev do e-skirojev in njihovih uporabnikov vplivajo na raven varnosti uporabnikov e-skirojev.

Težave, ki izhajajo iz uporabe e-skirojev v tradicionalnem urbanem okolju, kjer niti infrastruktura niti uporabniki niso pripravljeni na to novo možnost mobilnosti, so bile v znanstveni literaturi izpostavljene šele v zadnjih dveh letih. Glavna poudarjena vprašanja, ki jih je treba proučiti, so infrastruktura in interakcije z drugimi uporabniki, politike glede uporabe e-skirojev in premagovanje negativnih vidikov javnega mnenja, zmanjšanje tveganega vedenja in konfliktov ter potencialni pozitivni in negativni zdravstveni vidiki. Pregled literature potrjuje, da uporaba e-skirojev v tradicionalne sisteme mestne mobilnosti prinaša številne izzive. Ta vprašanja so čedalje pomembnejša, saj se električni skiroji obravnavajo kot potencialno koristna tehnologija za bolj trajnosten mestni promet. Če pa jih želimo spodbujati in preoblikovati v široko uporabno modaliteto, in ker sta njihov pojav in uporaba v praksi že zaznana in deloma tudi problematična, je treba čim prej opraviti poglobljeno analizo vseh vidikov njihove uporabe, da se prekine krog neregulirane ali premalo regulirane rabe in jih je mogoče vključiti v mobilnostne sisteme v mestih z argumentacijo, ki temelji na dokazih, in s premišljenimi postopki.

Zaradi multidisciplinarne projektne skupine je problematika uporabe e-skirojev v projektu obravnavana z različnih zornih kotov, da bi zagotovili celostno obravnavo pojava, njegovih posledic in rešitev za omogočanje varne in trajnostne uporabe e-skirojev ter za usmeritev pri prehodu na bolj zelen sistem urbane mobilnosti.

Projekt proučuje rabo e-skirojev na način, ki bo omogočal analizo trenutnih težav z uporabo električnih skirojev v urbanem kontekstu z različnih vidikov, kot je njihova uporaba v tradicionalnih infrastrukturnih kontekstih, njihova interakcija z drugimi uporabniki infrastrukture, pa tudi z vidika psihološke in fizične interakcije z drugimi modalitetami in njihovimi uporabniki. Naš glavni cilj je ugotoviti, kako so električni skiroji in njihovi uporabniki trenutno vključeni v sfero mobilnosti v urbanem kontekstu, kako to vpliva na njihovo varnost in splošno varnost udeležencev mobilnosti ter kako na varnost v prometu vpliva pojavi naraščajoče rabe električnih skirojev v mestnem okolju. Na podlagi celovite analize bodo razvite smernice o tem, kako jih vključiti na varen, trajnosten način, da se kar najbolje izkoristijo njihove potencialne prednosti za osebno mobilnost v urbanem kontekstu. Projekt je interdisciplinaren, saj bodo infrastruktura, vedenje, psihologija, varnostna in logistična vprašanja analizirana in obravnavana z množico kvantitativnih in kvalitativnih pristopov.

Glavna raziskovalna vprašanja projekta so naslednja:

RV1: Ali veljavna zakonodaja in predpisi EU, Slovenije in Hrvaške ustrezno urejajo trg e-skirojev, njihovo uporabo in pogoje za uporabnike v luči varnosti in uporabnosti e-skirojev v urbanih okoljih?
RV2: S kakšnimi infrastrukturnimi težavami se soočajo uporabniki e-skirojev?
RV3: Ali električni skiroji potrebujejo namensko infrastrukturo? Ali naj uporabljajo kolesarske površine ali površine za pešce?
RV4: Kakšen je odnos javnosti do električnih skirojev? Kako lahko vplivamo na večjo (varno) uporabo e-skirojev?
RV5: Katera so glavna varnostna vprašanja za uporabnike e-skirojev in za druge uporabnike infrastrukture v povezavi s pojavom e-skirojev?
RV6: Kako je smiselno pristopiti h komunikaciji z uporabniki e-skirojev, da bi povečali skladnost njihove uporabe v skladu s prometnimi pravili in pripravljenost uporabnikov za samozaščitno vedenje za zaščito njih in drugih?
RV7: Kje je smiselni kompromis med zakonsko ureditvijo električnih skirojev za zagotavljanje varnosti, hkrati pa ne prekomerno regulacijo do te mere, da bi postali neprivlačni za uporabo in bi uporabniki posledično prešli na manj trajnostna prevozna sredstva?
RV8: Ali bi morali za električne skiroje uvesti namensko prometne znake?
RV9: Ali so električni skiroji dobra rešitev za uporabo na mestnih območjih, če želijo oblasti zmanjšati onesnaževanje, ali pa so preveč moteči in bi zahtevali preveč posegov, da bi jih uporabljali na varen način v večjem obsegu?

Glavni cilji projekta so:

C1. Priprava predloga regulative za vključitev električnih skirojev v veljavno zakonodajo.
C2. Določitev slogov vožnje in odzivov voznikov električnih skirojev pri vsakodnevni vožnji in v kritičnih situacijah.
C3. Priprava in validacija vprašalnika za samooceno vedenja in varnosti voznikov e-skirojev.
C4. Ugotoviti fizične interakcije in psihološki odnos drugih uporabnikov mobilnostnih sistemov do e-skirojev.
C5. Identificirati ovire za vključitev e-skirojev v urbano mobilnost in pripraviti smernice za povečanje privlačnosti in varne uporabe e-skirojev v urbanih okoljih.
C6. Analiza kompromisa med prednostmi uporabe e-skirojev in potrebe po infrastrukturnih ukrepih v primeru njihove širše uporabe.

Faze projekta in njihova realizacija

DP1: Analiza obstoječega stanja zakonodaje, uporabe e-skirojev ter odzivov oblasti na njihov pojav in uporabo

E-skiroji predstavljajo novost na tržišču, kar pomeni, da obstoječa zakonodaja ni bila prilagojena njihovi vključitvi v mobilnostne sisteme. Med državami obstajajo velike razlike v obravnavi in kategorizaciji e-skirojev. Osnovna vprašanja vključujejo: po katerih površinah se lahko vozijo, s kakšno hitrostjo, ali obstajajo omejitve glede moči ali opreme itd. Za varno in trajnostno vključevanje e-skirojev v mobilnostni sistem ni enotnega soglasja o teh mejah. Zato mora analiza obstoječega stanja raziskati raznolike pristope in regulativne odzive na pojav e-skirojev.

A1.1: Analiza zakonodaje in regulative: Primerjalna analiza zakonodaje držav EU bo pokazala razlike v opredelitvi e-skirojev, omejitvah pri uporabi in prodaji in tehničnih zahtevah omejitvah.

A1.2: Analiza trga e-skirojev v EU: Analizirali bomo, kakšni tipi e-skirojev so na voljo na trgu EU z vidika tehničnih specifikacij in primerjali, kako ustrezajo zakonskim zahtevam. Aktivnost se bo ponovila proti koncu projekta za oceno razvoja tehnologij ter skladnosti z varnostnimi vidiki.

A1.3: Statistična analiza nesreč z e-skiroji: Analizirali bomo razpoložljive podatke o nesrečah, povezanimi z e-skiroji v Sloveniji in na Hrvaškem. Namen je oceniti, kako velik problem dejansko predstavlja varnost e-skirojev.

DP2: Določanje stališč do uporabe e-skirojev, razlogov za njihovo uporabo in analiza vedenja uporabnikov e-skirojev

Namen tega delovnega paketa je celostno raziskati vedenje, navade, zaznavanje in stališča uporabnikov e-skirojev z interdisciplinarnim pristopom. Poudarek je na povezavi med vedenjem, osebnostnimi lastnostmi in varnostjo pri uporabi e-skirojev.

A2.1: Anketiranje med uporabniki e-skirojev: Izvedena bo spletna anketa v Sloveniji in na Hrvaškem, ki bo zajela mobilnostne potrebe uporabnikov, njihove razloge za izbiro e-skiroja, oceno lastnega načina vožnje in zaznana tveganja, kot tudi nevarne prakse (npr. vožnja v dvoje, motnje) ter oblike samozaščitnega vedenja.

A2.2: Opazovalna študija vedenja uporabnikov e-skirojev: Na različnih lokacijah v Sloveniji in na Hrvaškem bo potekalo opazovanje uporabnikov e-skirojev v dejanskih prometnih situacijah z uporabo kamer in analize z umetno inteligenco. Opazovanje bo potekalo v različnih letnih časih.

A2.3: Izvedba eksperimentov z uporabo simulatorja e-skirojev: Na osnovi rezultatov A2.1 in A2.2 bodo oblikovani scenariji za testiranje odzivov uporabnikov v nevarnih situacijah (npr. hitrost, motnje, slabi pogoji). Preizkusi bodo izvedeni s pomočjo najsodobnejšega simulatorja, ki bo omogočil varno in realistično oceno vedenja glede na izkušnje in demografske značilnosti.

A2.4: Raziskava vizualne pozornosti uporabnikov e-skirojev v urbanem okolju: Z uporabo očal za sledenje pogleda (Tobii PRO) bomo analizirali, kam uporabniki usmerjajo pozornost med vožnjo z e-skirojem, kako zaznavajo okolico, infrastrukturo in druge udeležence. Podatki bodo zbrani v realnem okolju v ustreznih vremenskih pogojih.

A2.5: Priprava vprašalnika za oceno varnosti in vedenja uporabnikov e-skirojev: Na podlagi predhodnih aktivnosti bo oblikovan in validiran vprašalnik za samopresojo vedenja uporabnikov e-skirojev v Sloveniji in na Hrvaškem.

DP3: Preučevanje vloge e-skirojev v okviru urbane mobilnosti – odnosi z drugimi udeleženci

Namen tega delovnega sklopa je preučiti varnostne vidike, povezane z e-skiroji v mešanem urbanem okolju. Na podlagi analiz vedenja voznikov in pešcev v realnih pogojih ter s pomočjo simulacijskih eksperimentov bomo prepoznali razmerja med uporabniki e-skirojev in ostalimi udeleženci v prometu. Poleg tega bomo v povezavi z rezultati drugih sklopov analizirali nevarne situacije ter določili vzorce tveganega vedenja. Glavni cilj sklopa je ugotoviti, kako e-skiroji vplivajo na vedenje drugih udeležencev in obratno ter kako urbano okolje vpliva na njihovo varnost.

A3.1: Anketa o odnosu do e-skirojev in njihove uporabe: Z anketo med neuporabniki e-skirojev bomo raziskali njihova stališča o uporabnikih e-skirojev, percepcijo nevarnosti ter vključenost e-skirojev v prometni sistem. Cilj je razumeti ovire za uporabo e-skirojev ter oblikovati ukrepe za spodbujanje njihove uporabe kot oblike trajnostne mobilnosti.

A3.2: Analiza infrastrukturnih izzivov: Poglobljeno bomo analizirali najpogostejše infrastrukturne izzive (npr. pločniki, kolesarske steze, polnilna mesta), ki jih uporabniki prepoznajo kot nevarne. Na podlagi rezultatov bomo oblikovali predloge za izboljšave infrastrukture z namenom povečanja varnosti za vse udeležence.

A3.3: Uporaba simulatorja vožnje osebnega avtomobila za analizo interakcij z e-skiroji: S pomočjo simulatorja bomo izvedli eksperiment, v katerem bodo vozniki soočeni z različnimi situacijami interakcij z e-skiroji v urbanem okolju. Analizirali bomo, kako vozniki avtomobilov zaznavajo in reagirajo na prisotnost e-skirojev v različnih prometnih scenarijih.

A3.4: Interakcije pešcev z e-skiroji: V opazovalnem eksperimentu v urbanem okolju bomo s pomočjo uporabe očal za sledenje pogledu analizirali odzive pešcev na e-skiroje v različnih situacijah (npr. prehitevanje, srečevanje od spredaj ipd.). Merili bomo vizualne odzive, fiziološke parametre (npr. srčni utrip, prevodnost kože) ter izvedli zaključno anketo.

A3.5: Opazovanje uporabe e-skirojev v realnem (nemanipuliranem) okolju: Z uporabo AI programske opreme (npr. Data from Sky) bomo analizirali gostoto, smer gibanja, hitrost e-skirojev ter njihove interakcije z drugimi udeleženci v prometu. Analiza bo razkrila, kateri deli mesta so bolj privlačni za uporabo e-skirojev ter kje prihaja do konfliktnih točk. Aktivnost bo trajala eno leto, saj vključuje sezonske in vremenske primerjave.

DP4: Iskanje rešitev za vključevanje e-skirojev v urbano okolje

V tem delovnem paketu bodo združeni in analizirani rezultati iz WP1, WP2 in WP3 ter pripravljeni konkretni predlogi za zakonodajne in infrastrukturne rešitve.

A4.1: Analiza ustreznosti obstoječe zakonodaje: Evalvacija primernosti obstoječe zakonodaje in predpisov glede na ugotovitve o dejanski uporabi in interakcijah e-skirojev v urbanih območjih, z možnimi predlogi potrebnih sprememb, še posebej z vidika zagotavljanja varnosti in zmanjševanja negativnih vplivov uporabe e-skirojev na druge udeležence v sistemu urbane mobilnosti.

A4.2: Priporočila za izboljšave infrastrukture namenjene e-skirojem: Na podlagi ugotovitev bomo pripravili priporočila za prilagoditev obstoječe infrastrukture za uporabo e-skirojev ter za upoštevanje tega načina mobilnosti pri gradnji nove infrastrukture. Priporočila bodo pripravljena z upoštevanjem štirih dimenzij trajnosti (socialna, okoljska, ekonomska, institucionalna).

A4.3: Pripravljenost za vključitev e-skirojev: Razvili bomo priporočila za povečanje pripravljenosti vseh deležnikov na vključitev e-skirojev v urbanih območjih z vidika vseh deležnikov, glede na ugotovljene ovire pri uporabi in osebnostne značilnosti sedanjih in potencialnih uporabnikov. Opredelili bomo ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da uvedba e-skirojev ne bo povzročila poslabšanja izkušnje pešcev. Cilj teh priporočil je pripraviti obstoječi sistem za e-skiroje tako, da postanejo trajna pridobitev naše družbe, pri čemer morajo biti vključeni v omrežje na najvarnejši možni način za vse udeležence v prometu.

DP5: Vodenje projekta, upravljanje s podatki in diseminacija

Ta delovni paket pokriva upravljanje projektnih aktivnosti, komunikacijo med partnerji, diseminacijo rezultatov in odprto dostopnost znanstvenih ter praktičnih vsebin. Izvaja se skozi celotno trajanje projekta.

A5.1: Vzpostavitev odgovornosti za vodenje projekta in oblikovanje koordinacijskega odbora:
Ob začetku bo vzpostavljen projektni odbor s predstavniki vseh treh organizacij, ki bo skrbel za koordinacijo in razdelitev odgovornosti med raziskovalci. Vsaka aktivnost bo imela določenega odgovornega raziskovalca.

A5.2: Vzpostavitev spletne strani in stalna prisotnost na spletu: Vzpostavljena bo projektna spletna stran v skladu s pravili ARIS in HRZZ, z rednim objavljanjem vsebin. Prisotnost bo zagotovljena tudi prek družbenih omrežij.

A5.3: Periodično in končno poročanje: Vsa poročila bodo pripravljena v skladu z navodili ARIS in HRZZ ter oddana v predpisanih rokih.

A5.4: Srečanja v živo in redna spletna srečanja: Načrtovana so štiri srečanja v živo (začetno, dve vmesni in končno), ter mesečna spletna srečanja, na katerih bodo raziskovalci predstavljali napredek, težave in načrte za nadaljnje delo.

A5.5: Znanstveno objavljanje in diseminacija: Načrtovane so odprtodostopne znanstvene objave, končna monografija ter objava raziskovalnih podatkov v odprtih repozitorijih (npr. Zenodo, DRYAD, Harvard Dataverse). Cilj je pripevati v znanstveno zakladnico znanja na področju e-skirojev kot dela urbane mobilnosti.

A5.6: Diseminacija za splošno javnost in relevantne institucije: Rezultati bodo redno predstavljeni javnosti in pristojnim organom, vključno z objavami na spletni strani, video materiali, smernicami za načrtovalce, dvema raziskovalnima delavnicama ter zaključnima okroglima mizama v Sloveniji in na Hrvaškem.

Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru (FL UM)

Zap. št. Šifra Ime in priimek Vloga
1. 36112
ORCID: 0000-0003-0493-900X
dr. Tina Cvahte Ojsteršek Vodja
2. 57141
ORCID: 0009-0001-6014-1775
Martin Fale Raziskovalec
3. 38813
ORCID: 0009-0000-7929-4598
dr. Mateja Forte Raziskovalec
4. 29263
ORCID: 0009-0000-7601-0449
dr. Uroš Kramar Raziskovalec
5. 29196
ORCID: 0000-0001-7656-5444
dr. Tomaž Kramberger Raziskovalec
6. 53808
ORCID: 0000-0001-5212-2112
dr. Lazar Pavić Raziskovalec
7. 59787
ORCID: 0009-0006-5510-8715
Pija Soršak Raziskovalec
8. 28410
ORCID: 0000-0002-2891-3149
dr. Marjan Sternad Raziskovalec
9. 52790
ORCID: 0000-0002-5369-3520
dr. Simona Šinko Raziskovalec
10. 22432
ORCID: 0000-0002-1886-0688
dr. Darja Topolšek Raziskovalec

Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru (FVV UM)

Zap. št. Šifra Ime in priimek Vloga
1. 22499
ORCID: 0000-0001-5410-9907
dr. Igor Areh Raziskovalec

Fakultet prometnih znanosti, Sveučilište u Zagrebu (FPZ SZ)

Zap. št. Šifra Ime in priimek Vloga
1. ORCID: 0000-0003-2476-5940 dr. Dario Babić Raziskovalec
2. ORCID: 0000-0003-4381-1674 dr. Darko Babić Raziskovalec
3. ORCID: 0000-0001-9483-1910 dr. Mario Fiolić Raziskovalec

Objave

Več

doc. dr. Cvahte Ojsteršek Tina

Laboratorij za trajnostno mobilnost in transport
Raziskovalni inštitut Fakultete za logistiko
Fakulteta za logistiko
Univerza v Mariboru
Mariborska c. 7
3000 Celje
Slovenija

Tel.: 00386 3 428 53 21
E-pošta: tina.cvahte@um.si