Učinkovitost vožnje s spremljevalcem

Na Javnem razpisu za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2024« v letu 2024 se je za (so)financiranje izbrala prijava prijavitelja Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko za raziskovalni projekt z naslovom »Učinkovitost vožnje s spremljevalcem  «, vodja projekta prof.dr. Darja Topolšek, (V5-24077).

Projekt se financira iz sredstev Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in iz sredstev Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa Raziskovalni projekt bo sofinanciran v trajanju 18 mesecev.

Leta 2021 je bilo po ocenah 1,19 milijona smrtnih žrtev v cestnem prometu, kar je za 5 % manj v primerjavi z 1,25 milijona leta 2010. Kljub temu da se je globalni vozni park več kot podvojil, cestna omrežja znatno razširila in svetovno prebivalstvo naraslo za skoraj milijardo, je prišlo do rahlega zmanjšanja števila smrtnih žrtev. To kaže, da so prizadevanja za izboljšanje varnosti na cestah učinkovita, vendar daleč od cilja za zmanjšanje smrtnih žrtev za polovico do leta 2030 [1]. Prometne nesreče predstavljajo velik družbeni problem tudi v EU, saj je lani (2023) v prometnih nesrečah umrlo približno 20.400 ljudi [2]. Evropski akcijski program za varnost v cestnem prometu 2020-2023 med drugim spodbuja usposabljanje in vožnjo s spremljevalcem [3]. Prometne nesreče imajo posledice, ki vplivajo na posameznike, družbe in gospodarstva. Ena najhujših posledic prometnih nesreč je izguba življenja, ki ne vpliva le na vpletene posameznike, temveč tudi na njihove družine in skupnosti, saj to vpliva tudi na vire dohodka družin in ekonomske obete [4]. Ekonomski stroški prometnih nesreč v Evropskih državah predstavljajo kar od 0,4 % do 4,1 % BDP [5]. Poleg tega imajo prometne nesreče družbene posledice, ki vplivajo na splošno dobro počutje skupnosti. Prav tako nesreče prispevajo k prezgodnji umrljivosti, kar povečuje skupno letno število smrti po svetu [6]. Kljub napredku in zmanjšanju števila smrtnih žrtev v zadnjih letih pa ostaja veliko izzivov. Medtem ko se globalna statistika smrtnosti v cestnem prometu »izboljšuje«, je treba še naprej razvijati in izvajati celovite strategije, ki naslavljajo vse vidike varnosti na cestah. Ukrepi, ki se osredotočajo samo na posamezne dejavnike, kot so izboljšave infrastrukture ali zakonodajne spremembe, morda ne bodo zadostovali brez celovitega pristopa, ki upošteva tako tehnične kot človeške dejavnike. Ocena varnosti v cestnem prometu tako vključuje upoštevanje različnih dejavnikov, kot so prometne nesreče, stopnje tveganja, gospodarski razvoj, prometno okolje in preventivni ukrepi [7]. Da bi dosegli večjo varnost v cestnem prometu, je ključno prepoznavanje in naslavljanje tako strukturnih kot tudi človeških dejavnikov, ki lahko prispevajo k prometnim nesrečam. Med temi “dejavniki” so tudi vozniki začetniki. Ti zahtevajo posebno pozornost in prilagojene strategije za zagotavljanje varnosti. Povezava med splošno varnostjo v prometu in specifičnimi programi za voznike začetnike, kot je vožnja s spremljevalcem, je bistvenega pomena. Programi, ki omogočajo kandidatom za izpit, da pridobivajo izkušnje pod nadzorom izkušenih spremljevalcev, so ključni del celostnega pristopa k izboljšanju varnosti na cestah. Ti programi ne samo da zagotavljajo potrebno prakso v varnem okolju, ampak tudi spodbujajo razumevanje in spoštovanje prometnih predpisov. Tako se ustvarja bolj odgovorna generacija voznikov, ki bo bolje pripravljena na samostojno vožnjo. Namreč vozniki začetniki, običajno mlajši od 30 let, so prekomerno zastopani v prometnih nesrečah, zaradi neizkušenosti, tveganih vedenj in slabih vozniških spretnosti [8]. Vozniki začetniki so odgovorni za do 20 % vseh prometnih nesreč [9]. Študije so pokazale, da je več kot 80 % nesreč, v katerih so udeleženi vozniki začetniki, povezanih z neizkušenostjo [8]. Vozniki začetniki so nagnjeni k čustvenemu ali agresivnemu vedenju med vožnjo, kar lahko privede do prometnih konfliktov in nesreč [10]. Prehitra vožnja, vožnja v zaspanem stanju in vožnja pod vplivom alkohola so pomembni dejavniki, ki prispevajo k nesrečam, v katerih so udeleženi vozniki začetniki [11]. Vozniki začetniki kažejo tudi nižjo raven spretnosti, kar povečuje verjetnost prometne nesreče [12]. Da bi razumeli vpliv vožnje s spremljevalcem na kandidate je ključno upoštevati njihovo vlogo pri oblikovanju vedenja in odnosov. Daljša obdobja vožnje pod nadzorom spremljevalca ponujajo kandidatom povečano osredotočanje na varnost in razvoj pozitivnih odnosov do varnih vozniških praks [13]. Čeprav formalno izobraževanje voznikov nudi celovito usposabljanje, je sodelovanje spremljevalcev, še posebej staršev, bistveno za pripravo kandidatov na samostojno vožnjo [14]. Intervencije, ki se osredotočajo na izboljšan nadzor s strani spremljevalcev, na izboljšanje sposobnosti kandidatov in zmanjšanje tveganih vozniških vedenj, so pokazale pozitivne rezultate [15]. To še posebej velja s sodelovanjem staršev, ki igrajo ključno vlogo pri oblikovanju vozniških vedenj in sposobnosti mladih voznikov začetnikov.

AVP ugotavlja, da se je uspeh na vozniških izpitih pri kandidatih za voznike, ki so se usposabljali v šoli vožnje in dodatno usposabljali s spremljevalcem, znižal. Zaradi tega se zaznava problematika tega področja, ki pa pred iskanjem rešitev potrebuje poglobljeno analizo stanja in možnih vzrokov za takšno situacijo. Cilji projekta temeljijo na ciljih razpisa in jih nadgrajujejo z dodatnimi pomembnimi tremi cilji (zadnji trije). Cilji so:

C1. ugotoviti dolžino trajanja vožnje s spremljevalcem
C2. ugotoviti število prevoženih kilometrov med izvajanjem spremljanja kandidata s spremljevalcem
C3. pridobiti in preučiti »lastno« mnenje kandidata o možnih zaznanih koristnih izkušnjah v cestnem prometu, ki jih je pridobil z vožnjo s spremljevalcem in jih med formalnim usposabljanjem v šoli vožnje ni pridobil
C4. preveriti razloge za odločitev za vožnjo s spremljevalcem, zakaj se kandidati za voznika odločajo za vožnjo s spremljevalcem
C5. ugotoviti povprečno starost kandidatov pri podaji vloge za spremljevalca na upravni enoti
C6. ugotoviti, v kakšnem prometnem okolju je kandidat s spremljevalcem vozil (npr. predvsem mestna vožnja, primestna, avtocesta);
C7. ugotoviti na kakšnih relacijah je kandidat vozil (le okolica doma pri vsakodnevnih opravkih, ponavljajoče se daljše relacije ali drugod po daljših relacijah po Sloveniji…)
C8. preučiti, koliko spremljevalcev so imeli kandidati vpisanih v evidenco in s koliko spremljevalci so dejansko vozili in kakšni so vzroki za to
C9. ugotoviti, kdo so bili njihovi spremljevalci (kdo od sorodnikov ali kdo drug), starost spremljevalcev in kakšne so njihove vozniške izkušnje
C10. ugotoviti, kakšne so bile kandidatove izkušnje s spremljevalci, ki so bili prisotni na vožnjah
C11. ugotoviti, ali so spremljevalci opozarjali kandidate na napake pri vožnji in nevarnosti ter jim niso vsiljevali drugačnih navad, kot so jih pridobili v šoli vožnje
C12. ugotoviti, ali so bili spremljevalci tolerantni do storjenih morebitnih napak in prekrškov kandidata (prekoračitev hitrosti, uporaba alkohola in psihoaktivnih substanc, uporaba varnostnega pasu, nepravilno parkiranje,…)
C13. raziskati, ali so bili morda spremljevalci med spremljanjem kandidata pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc, ali so uporabljali telefon (tudi prostoročno), ali so bili pripeti z varnostnim pasom
C14. pri kandidatih preveriti, ali so imeli med vožnjo s spremljevalcem nadzor s strani policije ali drugih nadzornih organov ter ali so bili kandidati ali spremljevalci oglobljeni za prekršek in ali so bili udeleženi v prometni nesreči
C15. ugotoviti, ali so se kandidati med vožnjo s spremljevalcem izogibali katerim prometnim situacijam (večpasovna krožišča, vožnja v prometnih konicah, vožnja po avtocesti/hitri cesti, vožnja po mestih, vožnja ponoči,…)
C16. ugotoviti število vozil, ki so jih kandidati vozili v času vožnje s spremljevalcem ter ugotoviti, kakšne tehnologije so bile v vozilih
C17. ugotoviti, kakšne so bile pozitivne in negativne izkušnje kandidatov, vključenih v vožnjo s spremljevalcem
C18. ugotoviti stališče kandidatov glede koristnosti vožnje s spremljevalcem
C19. ugotoviti, koliko ur praktičnega usposabljanja so kandidati opravili pred vpisom spremljevalca/ev v evidenčni karton vožnje ter ali so bili spremljevalci prisotni med usposabljanjem kandidata z učiteljem vožnje (če so bili, koliko ur)
C20. ugotoviti, kje je spremljevalec dobil informacije in navodila za spremljanje kandidata (na upravni enoti, v šoli vožnje, pri kandidatovem učitelju vožnje, na spletni strani javne agencije, drugje) ter ali so mu pridobljena navodila koristila (bila v pomoč)
C21. ugotoviti, ali so kandidati v obdobju vožnje s spremljevalcem opravili del usposabljanja tudi v šoli vožnje z učiteljem vožnje
C22. ugotoviti, koliko učnih ur usposabljanja v šoli vožnje so kandidati opravili pred opravljanjem izpitne vožnje ter v katerem poskusu so opravili izpitno vožnjo;
C23. ugotoviti, ali so se spremljevalci, ki spremljajo kandidata za vožnjo s spremljevalcem, kdaj udeležili programa varne vožnje
C24. ugotoviti, ali so se kandidati v obdobju vožnje s spremljevalcem soočili z bolj nevarnimi situacijami v prometu kot med usposabljanjem v šoli vožnje (nasproti vozeče vozilo na avtocesti – napačna smer vožnje, okvara vozila…), ter ali menijo, da bi bilo koristno vključiti v teoretični del usposabljanja v šoli vožnje tudi preverjanje zaznavanja tveganih dogodkov pri vožnji s pomočjo simulacijskega posnetka situacij, ki jih med usposabljanjem skoraj ni mogoče preveriti
C25. proučiti mnenje učiteljev vožnje o prednostih in slabostih obstoječega sistema vožnje s spremljevalcem
C26. proučiti mnenje učiteljev vožnje o vplivih vožnje s spremljevalcem na kandidata (ali je po njihovem mnenju kandidat potem »boljši/bolj varen« voznik);
C27. priprava predlogov za nadgradnjo obstoječega sistema vožnje s spremljevalcem (izobraževanje spremljevalca, čas vožnje,…)

[1] WHO, „Global status report on road safety 2023,“ WHO, Geneva, 2023
[2] European Commissionn. 2023 figures show stalling progress in reducing road fatalities in too many countries. Available:
https://transport.ec.europa.eu/news-events/news/2023-figures-show-stalling-progress-reducing-road-fatalities-too-many-countries-2024-03-08_en
[3] ETSC, „5th EU Road Safety Action Programme 2020-2030,“ ETSC, Bruselj, 2018
[4] T. Gunaruwan in P. Nayanalochana, „Economic cost of human fatalities due to road traffic accidents in Sri Sanka: An estimation based on the human capital approach. DOI:10.4038/jsalt.v3i1.59
[5] W. Wijnen, W. Weijermars, …in H. Martensen, „An analysis of official road crash cost estimates in European countries,“ . DOI:10.1016/j.ssci.2018.12.004
[6] R. Jimenez in N. Bronfman, „Comprehensive indicators of traffic-related premature mortality,“. DOI: 10.1080/13669877.2012.705314
[7] B. Cao, H. Cao in Y. Liu, „Research on construction and application of an evaluation system for regional road traffic safety,“. DOI: 10.1108/gs-01- 2018-0006
[8] Y. Issa, „Effect of driver’s personal characteristics on traffic accidents in tabuk city in Saudi Arabia,“. DOI: 10.1590/2238-1031.jtl.v10n3a5
[9] G. Rolls in R. Ingham, „”Safe” and “Unsafe”: A Comparative Study of Younger Male Drivers,“ AA Foundation for Road SafetyResearch, Basingstoke, 1992
[10] W. Park, X. Jing, Y. Ma, S. Lu, X. Ma in L. Peng, „A pilot study on impact of mood state on emergency response capacity for young novice drivers,“. DOI: 10.1155/2022/1411519
[11] S. Chen, S. Hanyin in X. Ji, „Insights into factors affecting traffic accident severity of novice and experienced drivers: a machine learning approach,“. DOI: 10.3390/ijerph182312725
[12] G. Luburić, A. Blašković in H. Hasani, „Risk assessment of traffic accidents involving young adult drivers by identification of subjective and objective factors,“. DOI: 10.7307/ptt.v35i1.9
[13] L. Bates, B. Watson in M. King, „The role of parents and non-parents in the supervision of learner drivers in australia,“. DOI: 10.1016/j.aap.2014.03.004
[14] D. Shell, I. Newman, A. Córdova-Cazar in J. Heese, „Driver education and teen crashes and traffic violations in the first two years of driving in a graduated licensing system,“. DOI: 10.1016/j.aap.2015.05.011
[15] J. Hartos in D. Huff, „Parent attitudes toward integrating parent involvement into teenage driver education courses,“. DOI: 10.1080/15389580801996521
Izvajanje projekta bo organizirano po naslednjih delovnih svežnjih (DS).

• DS1: Analiza trenutnega stanja različnih programov vožnje s spremljevalcem v širšem okolju in način izvedbe
  • Aktivnost 1.1 – Sistematično zbiranje in proučevanje obstoječih programov vožnje s spremljevalcem v tujem okolju.
  • Aktivnost 1.2 – Sistematično zbiranje in preučevanje obstoječih raziskav na temo vožnje s spremljevalcem.
  • Aktivnost 1.3 – Sistem vožnje s spremljevalcem v Sloveniji.
  • Aktivnost 1.4 – Uskladitev poteka aktivnosti z deležniki.
• DS2: Značilnosti kandidatov za vozniški izpit in njihove izkušnje z vožnjo s spremljevalcem
  • Aktivnost 2.1 – Pridobivanje in analiziranje osnovnih informacij o kandidatih in vožnjo s spremljevalcem.
  • Aktivnost 2.2 – Pridobivanje in analiziranje značilnosti voženj kandidatov za vozniški izpit B kategorije s spremljevalcem.
  • Aktivnost 2.3 – Pridobivanje in analiziranje mnenj, stališč in vedenja kandidatov.
• DS3: Profil spremljevalcev in njihove vloge ter vplivi na kandidata
  • Aktivnost 3.1 – Profil spremljevalcev in njihove vloge ter vplivi na kandidata.
• DS4: Mnenja in predlogi učiteljev vožnje glede sistema vožnje s spremljevalcem
  • Aktivnost 4.1 – Mnenja in predlogi učiteljev vožnje glede sistema vožnje s spremljevalcem.
• DS5: Evalvacija učinkovitosti vožnje s spremljevalcem
  • Aktivnost 5.1 – Poročilo o učinkovitosti vožnje s spremljevalcem.
• DS6: Projektno vodenje in diseminacija
  • Aktivnost 6.1 – Vzpostavitev sistema sprotnih objav in prisotnost na spletu.
  • Aktivnost 6.2 – Vzpostavitev odgovornosti za vodenje projekta.
  • Aktivnost 6.3 – Periodično in končno poročanje.