Krožno gospodarstvo za trajnostne in odporne oskrbovalne verige
Ime projekta: Krožno gospodarstvo za trajnostne in odporne oskrbovalne verige
Naročnik projekta: ARRS Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost
Časovni okvir: 1. 4. 2023 – 31. 3. 2025
Koordinator projekta: UM Fakulteta za logistiko
Sodelujoče organizacije: University of Dubrovnik
Kratek povzetek projekta:
Zaradi redkih materialov in omejenga dostopa to kritičnih surovin smo trenutno že priča izzivom motenj v oskrbi. Projekt se zato osredotoča na identifikacijo rešitev, ki omogočajo bolj odporno oskrbo in trajnostno ravnanje z materiali ter varovanje okolja. Namen je identificirati dobre prakse krožnega gospodarstva na Hrvaškem in v Slovenii, ki imajo potencial za širok prispevek k trajnostnemu razvoju in bi lahko pripomogle k kreiranju bolj odpornih oskrbovalnih verig na osnovi “9R” krožnega gospodarstva s posebnim poudarkom na učinkovitejši rabi virov, ponovni proiizvodnji oz. predelavi, ponovni rabi, deljeni ekonomiji, bioekonomiji in zmanjševanju količin proizvedenih odpadkov. Definiranje trenutno zaznanih ključnih izzivov za intenzivnejšo implementacijo praks krožnega gospodarstva in podrobna analiza prihodnjih izzivov v Sloveniji in na Hrvaškem bo zaokrožila to raziskavo. V naslednjem koraku se bomo osredotočili na primerjalno analizo Slovenije in Hrvaške glede na indikatorje 17 ciljev trajnostnega razvoja ZN in indeksa trajnostnosti s poudarkom na cilj št. 12 – odgovorna proizvodnja in potrošnja. Ocenjuje se, da bi z nižanjem odvisnosti of uvoženih materialov na osnovi implementacije ponovne rabe obstoječih produktov, bioekonomije, deljene ekonomije in učinkovitejše rabe virov lahko bistveno pripomogli k nižji uvozni odvisnosti Slovenije in Hrvaške ter vzpostavili višjo stopnjo odpornosti na motnje, kar je ena izmed prioritet EU. Izboljšanje odpornosti oskrbovalnih verig omogoča trajnostni razvoj za vse. Dobre prakse krožnega gospodarstva so zato eno ključnih elementov tranzicije proti trajnostnostni rabi virov, dekarbonizaciji, trajnostnostnem načinu življenja in trajnostnem upravljanju okolja in ekosistem in varstva okolja. Izpostavljamo dve praksi, ki bosta podrobneje preučeni in sicer druga življenjska doba rabljenih baterij iz odsluženih električnih vozil in procesa rabe na Hrvaškem problematičnih odpadkov lupinarjev (školjk, lupin polžev) kot proizvodni in gradbeni material.
