:: ŠIPK :: Evalvacija in dopolnitev delavnic »Še vedno vozim – vendar ne hodim«

Problematika prometne varnosti ni samo družbeni, temveč tudi ekonomski in politični problem. Za njeno reševanje je potreben integrirani pristop različnih vpetih deležnikov. Ljudje so eden od dejavnikov prometne varnosti, ki je najtežje kontrolirati, saj ga je nemogoče standardizirati. Čeprav ljudski dejavnik nikoli ne bo popoln, obstajajo načini s katerimi lahko vplivamo na njegovo izboljšavo. Eden od teh načinov je izobraževanje o prometni varnosti. Najbolj smiselno je, da se največ pozornosti pridaja izobraževanju mlajšega dela populacije, oziroma mladostnikov in otrokov. Pred 18. letom starosti otroci sodelujejo v prometu kot pešci, kolesarji ali sopotniki v drugih motornih vozilih. Po 18. letu starosti pa veliko mladostnikov sami postajajo vozniki. Izobraževati jih o pravilnemu in varnemu ravnanju v prometu, tudi preden sami postanejo vozniki,  je izjemno pomembno, saj se edino na ta način lahko spremeni splošna miselnost v družbi.

Delavnice »Še vedno vozim – vendar ne hodim« (v nadaljevanju ŠVVVNH), ki jih izvaja Zavod Vozim so inovativen način izobraževanja otrokov in mladostnikov o prometni varnosti. Že več kot deset let inovativno izobražujejo z interaktivnimi delavnicami, ki imajo za cilj preventivo pred prometnimi nesrečami. Delavnice ŠVVVNH imajo osebno zgodbo poškodovanca v vozičku kot osnovo za izobraževanje o prometni varnosti. Na ta način tudi pomagajo pri destigmatizacij oseb z gibalnimi ovirami. S svojimi delavnicami Zavod Vozim vsako leto dosega kar 65 % vsake generacije.

Projekt ŠIPK – evalvacija in dopolnitev delavnic je projekt s katerim so študenti in mentorji skozi spremljanje, analizo in evalvacijo delavnic nadgradili delavnice. Študenti so se v obdobju do marca do junija 2019 udeležili veliko delavnic v lokalnem okolju v celotni Sloveniji. Poleg študentov iz različnih študijskih smeri in poklicev so v projekt bili vključeni pedagoški in strokovni mentorji, mladostniki, otroci, izobraževalne ustanove, invalidov oziroma poškodovancev prometnih nesreč (predavateljev na delavnicah ŠVVVNH) in širša lokalna javnost.

Študenti so v tem obdobju skozi različne analize in opažanja podali svoje mnenje o delavnicah. Projekt se je začel tako, da so študenti obiskovali delavnice ŠVVVNH s ciljem, da se spoznajo z tem kako delavnice običajno potekajo. Temu je sledilo iskanje dobrih (tujih) praks in primerov iz področja prometne varnosti in teoretičnih znanstveno-strokovnih virov. Po tem so študenti ovrednotili delavnice s pomočjo elevacijskih vprašalnikov. Evalvacijski vprašalniki so študentom dali vpogled v mnenje mladostnikov in otrokov, ki so se udeležili delavnicah ŠVVVNH.

Na podlagi teoretičnega dela, lastnih raziskav s pomočjo evalvacijskega vprašalnika ter opažanj in mnenj študentov, ki so sodelovali v projektu so narejene predloge za izboljšavo delavnic. Predlogi zajemajo število slušateljev, čas delavnice, več diskusije, oziroma časa za zastavljanje vprašanj, spremenjene dele vsebine glede na mnenja ciljnih skupin pridobljenih iz evalvacijskih vprašalnikov, spremembo samih ciljnih skupin ter nove metode na delavnicah (metode ledene gore in piktograma). Predlogi so potem uporabljeni kot osnova za nove, izboljšane delavnice, katerih učinkovitost je izmerjena in primerjana z predhodno obliko delavnic.

S projektom je ugotovljeno, da so delavnice tudi prej bile učinkovite v spreminjanju miselnosti in dvigovanju ozaveščenosti o pravilnem in varnem ravnanju v prometu. Iz evalvacijskih vprašalnikov je bilo razvidno, da so področja delavnic, ki so imela največji vpliv na mladostnike predstavitev same nesreče (potek, vzroki za nastanek), predstavitev predavateljevega življenja po nesreči in vsi ostali avdio-vizualni in grafični  materiali uporabljeni v delavnicah. Drugi vizualni materiali, ki so pomembni so sami powerpointi. Za boljši vtis o sami predstavitvi in o Zavodu Vozim je kritično, da se pravilno označi celotna predstavitev. Vse predstavitve in avdio-vizualni materiali morajo biti poenoteni. Poleg tega so v osnovnih in v srednjih šolah anketiranci izpostavili pomembnost tega, da so informacije dobili iz prve roke. Nekateri osnovno- in srednješolci so izpostavili, da ni bilo dovolj časa za diskusijo in zastavljanje vprašanj. Vsi ti podatki indicirajo na to, da je zelo pomembno, da se izpostavlja osebna zgodba predavatelja, saj se na ta način problematika približa otrokom in mladostnikom ter jim omogoča, da se identificirajo z njim/njo.

Pomembno je tudi izpostaviti, da večina poslušalcev meni, da čeprav so informacije, ki jih pridobijo koristne, niso precej nove. Iz tega lahko sklepamo, da ponavljanje zdravo-razumskih trditev kot na primer “ne pij, ko voziš” nimajo pozitiven vpliv. S druge strani so pa izpostavili pomembnost tega, da se posveti več pozornosti nasvetom o varnosti v prometu. Iz tega je razvidno, da so potrebni novi, bolj zanimivi in interaktivni načini komuniciranja. Potrebno je, da se stvari, ki se zdijo samoumevne predstave na način, ki bo aktiviral poslušalce delavnic in jim ‘stare’ informacije predstavil na nov način. Poleg samih učencev so tudi sami predavatelji izpostavili pomembnost časovnega podaljšanja delavnic in interaktivnosti. Potrebno je otroke in mladostnike vključiti in aktivirati v proces učenja. Poslušalci bodo na ta način več kot pasivni prejemniki znanja.

Projekt je družbeno koristen ker s samim izboljšanjem in nadgrajevanjem delavnic vplivamo na večjo prometno varnost oziroma na zmanjšanje števila prometnih nesreč med mladimi. Učinkovitejše delavnice v končni fazi vplivajo na spremembo miselnosti mladostnikov in posledično na spremembo vedenja mladih v prometu in na sploh odgovornega ravnanja. Dolgoročni predlogi, ki so podani v sklopu tega projekta doprinašajo k blaginji celotne družbe. S redno evalvacijo se delavnice lahko še dodatno nadgrajujejo in izboljšujejo.

Trajanje projekta: od 1. marca do 30. junija 2019

Pedagoška mentorica projekta: izr. prof. dr. Darja Topolšek, UM FL

Strokovni sodelavec: David Razboršek, Zavod Vozim – zavod za inovativno izobraževanje 

Sodelujoči študenti: Nevena Spasovska, David Strehar, Gregor Bratina, Špela Pungartnik (UL Fakulteta za socialno delo), Rebeka Ejlec (UM FF), Nika Škof (UL FDV), Tena Prvulović (UL FDV)

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.