Možost raziskovalnega dela in/ali zaključnega dela

Gospodarstvo Daljnega vzhoda Rusije se preoblikuje tako, da ne temelji več predvsem na državnih infrastrukturnih projektih, temveč na velikih investicijskih projektih, temelječih na javno-zasebnem partnerstvu. Nadaljnja socialno-ekonomska rast v regiji je nemogoča brez tujih delovnih migrantov in podjetnikov. Oboje, migracija delovne sile in sodelovanje podjetnikov iz tujine, mora temeljiti na učinkoviti logistiki. Upoštevati moramo, da se je v zadnjih dvajsetih letih demografska izguba Daljnega vzhoda povzpela na približno dva milijona ljudi.

Zvezni programi preselitve ruskih državljanov iz ruskih regij na Daljni vzhod niso zadostni. Naraščajoče število čezmejnih dolgo in kratkoročnih migrantov povzroča večji vpliv migracijskega faktorja v socialno-ekonomski učinkovitosti regije. Zato bo vpliv vse večjega števila čezmejnih migracij na ruski Daljni vzhod predstavljal nastanek in razvoj etničnih področij. Bistveno bo ugotoviti, ali so čezmejni delovni migranti kratkoročni priseljenci ali pa ustvarjajo konsolidirano skupnost, ki snujejo svoje mreže na različnih področjih socialnega in ekonomskega prostora regije.

Glede na zahtevo Ruske federacije za pridobivanje dodatne delovne sile in za dodatno povečanje populacije, pridobijo migranti iz tujine in tudi tuji podjetniki posebno mesto, kot orodje za doseganje ciljev države. Čezmejna mobilnost s spremljajočo logistiko, zlasti v velikem obsegu, je dolgoročni pojav, ki bo ta strateški pojav opredelil ekonomsko, etnično, kulturno, politično in opredelil geopolitično strategijo države. Ti demografski procesi se zgodijo v kontekstu nastajajočega trga v regiji in se vključujejo v svetovno gospodarstvo v okviru odprtosti meja. Dejstvo je, da samo tuji migranti lahko zadovoljijo rast povpraševanja po delovni sili v regiji. Seveda je takšna situacija popolnoma nova in neznana za rusko družbo.

Čeprav ima Slovenija kar nekaj izkušanj z migracijo že nekaj desetletij v smeri proti in izven Slovenije, je do sedaj šlo predvsem za migracijo iz dobro poznanih republik bivše Jugoslavije v Slovenijo in naših ljudi predvsem v Avstrijo, Italijo in nemčijo ter tudi v druge države EU. V zadnjih letih pa smo soočeni tudi z migracijo iz vseh držav sveta, predvsem pa iz Bližnjega vzhoda v Slovenijo ali preko Slovenije v druge države EU. Pri kratkoročni (ali dnevni) migraciji iz ali v Slovenijo je odločilnega pomena dobra prometna infrastruktura in spremljajoča logistika. V zadnjem času, pa tudi razvitost informacijsko komunikacijske tehnologije, ki večkrat ne zahteva fizične migracije osebe, temveč samo njenih umskih storitev. Posebnost je migracija podjetnikov, ki odhajajo iz Slovenije in seveda tudi tistih, ki prihajajo. Izzivi so podobni, pa vendar tudi različni zaradi specifičnosti (prostor EU, Shengen, Balkanska migracijska pot, etc) kot na Daljnem vzhodu Rusije. Pri vsaki dolgo ali kratko-ročni migraciji in njenih vplivih na spremembe socialnega in ekonomskega prostora an področju, je odločilnega pomena logistika, njena razvitost in njena sposobnost servisiranja tako migracij, kakor tudi zagotavljanja primernega okolja za prihod novih podjetnikov.