Fakulteta za logistiko, Celje - Mariborska cesta 7       |     info.fl@um.si      |     03 428 53 00

Iskanje po straneh Fakultete za logistiko
EN

Novice

Mednarodni raziskovalni simpozij je postregel z novimi tehnologijami in trajnostnimi rešitvami: povezovanje kontinentov in vpliv inovacij na globalne oskrbovalne verige

Zaključuje se drugi teden mednarodnega raziskovalnega srečanja, ki bo potekal od 15. julija do 12. avgusta 2024.

Na Mednarodnem raziskovalnem simpoziju so govorci predstavili številne ključne teme, ki so obravnavale globalne oskrbovalne verige, trajnostni razvoj ter napredne tehnologije v logistiki in transportu.

Ključni poudarki Mednarodnega raziskovalnega simpozija

Uvodno predavanje prof. dr. Tomaža Krambergerja je postavilo temelje za diskusijo o pobudi En pas, ena pot, katere cilj je obnoviti nekdanjo svilno pot med Evropo in Azijo. Kramberger je pojasnil, da pobudo sestavljata dva glavna koridorja: kopenski in pomorski, ki naj bi močno vplivala na oskrbovalne verige srednje in vzhodne Evrope.

Prof. Yuhong Wang iz Ningbo university je podrobneje predstavil kopenski koridor, ki omogoča hitrejši transport tovora iz Kitajske v Evropo v primerjavi s pomorskim prevozom. Wang je poudaril, da je kljub višjim stroškom železniškega prevoza Kitajska pripravljena pokriti razliko v stroških, s čimer omogoča rentabilnost te poti. Pirejsko pristanišče je izpostavil kot ključno vstopno točko za jugovzhodno in vzhodno Evropo.

Prof. Lixin Shen iz Dalian Maritime University je predstavila blockchain tehnologijo kot inovacijo za decentralizirano, varno in transparentno beleženje transakcij. Poleg tega je razložila uporabo teorije iger in analitičnega hierarhičnega procesa (AHP) v njenem raziskovanju.

Prof. Wenmin Wang, prav tako iz Dalian Maritime University  je osvetlila potencial Arktične poti, ki zaradi taljenja arktičnega ledu postaja vse bolj dostopna. Te poti omogočajo krajše in hitrejše povezave med Azijo, Evropo in Severno Ameriko. Wang je predstavila glavne arktične poti, kot so Severovzhodna pot, Severozahodna pot in Transpolarna pot, ki lahko zmanjšajo čas potovanja, stroške prevoza in obremenitev tradicionalnih pomorskih poti.

Prof. Zhihong Jin (Dalian Maritime University) je govoril o oskrbovalnih verigah med Kitajsko ter srednjo in vzhodno Evropo. Poudaril je, da je transport blaga preko Arktične poti bolj dobičkonosen v primerjavi z obstoječimi koridorji, in predstavil obseg sodelovanja med Kitajsko in Slovenijo v okviru teh verig.

Prof. Tingting Li (Ningbo university) je predstavila Multiple Hub Allocation Location Problem (MHLP) in C/CG algoritem, ki optimizirata razporeditev logističnih vozlišč in zmanjšujeta celotne stroške transporta. C/CG algoritem omogoča reševanje velikih linearnih in celoštevilsko programskih problemov z iterativnim dodajanjem novih spremenljivk.

Prof. Zaili Yang iz Liverpool John Moores University je obravnaval odpornost oskrbovalnih verig in preučeval vpliv nepričakovanih dogodkov, kot so nesreče in pandemije, na delovanje pristanišč. Poudaril je pomembnost razumevanja odpornosti infrastrukture za nemoteno delovanje oskrbovalnih verig.

Prof. Dana Corina Deselnicu iz National University of Science and Technology POLITEHNICA Bucharest (POLITEHNICA) je predstavila možnosti sodelovanja med udeleženci simpozija, medtem ko je prof. Alexandra Ioanid izpostavila strateški pomen pristanišča v Constanti in panevropskih koridorjev za trgovino med Azijo in Evropo. Poudarila je tudi izzive in okoljske vplive pomorskega transporta.

Iz romunske univerze je sodeloval tudi prof. Sorin Arsene je predstavil trajnostni razvoj železniškega transporta, vključno z intermodalnim transportom in pomembnostjo aerodinamike za zmanjšanje emisij. Prof. Gheorghe Militaru je obravnaval dejavnike, ki vplivajo na motnje v oskrbovalnih verigah, in predstavil strategije za izboljšanje logističnih procesov, vključno z uporabo umetne inteligence.

Milica Mladenović iz srbsega RABEK-a je zaključila z oceno tveganja v železniškem transportu, pri čemer je izpostavila varnostna tveganja in njihovo upravljanje v kontekstu vzpostavitve hitre železnice med Beogradom in Budimpešto.

 

Bogat spremljevalni program

V okviru programa simpozija smo obiskali podjetje Hisense Europe, kjer so nas prijazno sprejeli in nam pokazali njihov logistični oddelek. Prav tako smo se podružili na Šmartinskem jezeru ter raziskali čudoviti Maribor.

V drugem tednu pa smo študente peljali še na ogled podjetja Krka d.d. ter uživali v lepotah Dolenjske. V nadaljevanju se bodo študenti odpravili še v Ljubljano in Koper, kjer bodo obiskali Luko Koper in Postojnsko jamo.