Fokusna skupina slepih in slabovidnih o izzivih pri uporabi embalaže

23. marec 2026, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje

V okviru projekta Dostopna embalaža za slepe in slabovidne: identifikacija potreb in razvoj smernic za bolj vključujoč dizajn je projektna skupina FL UM izvedla fokusno skupino s člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje. Sodelovalo je sedem udeležencev, ki so delili svoje izkušnje, izzive in predloge izboljšav pri vsakodnevni uporabi različne potrošniške embalaže. Udeleženci so izpostavili več izzivov, ki pomembno vplivajo na samostojnost in varnost slepih ter slabovidnih oseb:

1. Pritrjeni pokrovčki na plastenkah in tetrapakih

Od julija 2024 je v EU obvezna uporaba pritrjenih pokrovčkov pri embalaži do treh litrov. Namen ukrepa je zmanjšanje odpadkov, vendar pa so člani društva opozorili, da rešitev otežuje pogosto povzroči polivanje ali iztekanje tekočine, oteži zapiranje plastenk, saj pokrovček “ovira” občutek za pravilen navoj.

2. Težavno prepoznavanje vsebine embalaže

Ker se številni izdelki med seboj razlikujejo le v grafikah, barvah ali tiskovinah, slepi in slabovidni pogosto posegajo po alternativnih strategijah prepoznavanja izdelkov v embalaži: prepoznavanje po obliki embalaže, pomoč pri prepoznavi z vonjem ali dotikom izdelka, pomnjenje razporeditev na policah, kjer izdelke hranijo doma.

Kadar embalaža ni prepoznavna na otip, ali se oblike med blagovnimi znamkami razlikujejo, hitro prihaja do zamenjav.

3. Odpiranje embalaže z modificirano atmosfero

Še posebej problematične so embalaže, pri katerih je ena plast folije močno zlepljena z drugo, odpiranje pa je možno le na v naprej določenem robu. Udeleženci poudarjajo, da mnoge embalaže nimajo otipljive oznake za rob, ki je namenjen odpiranju, ob napačnem poskusu odpiranja pa se embalaža raztrga in vsebina izteče.

4. Farmacevtska embalaža – napredek z izzivi

Embalaža za zdravila je ena redkih, kjer je Braillova pisava sistematično vključena. To je predvsem slepim v veliko pomoč, a težave se pojavijo, ko je zdravilo enkrat vzeto iz škatlice: pretisni omoti niso označeni, tablete so pogosto podobnih oblik in velikosti, ob več zdravilih hkrati lahko hitro pride do zamenjave.

Udeleženci so kot odličen predlog izpostavili možnost tipne označitve tudi na samih pretisnih omotih, kar bi močno povečalo varnost in samostojnost uporabnikov.

V drugem delu srečanja je projektna ekipa udeležence povabila k preizkušanju različnih embalaž, ki so se članom projektne skupine izkazale kot posebej zahtevne. Preizkus je sprožil številne dodatne komentarje in neizrečene misli o tem, kako pomembna je premišljena oblika, dostopne oznake ter jasna informacijska struktura.

Fokusna skupina je ponudila pomembne vpoglede in konkretne predloge, ki bodo bistveno prispevali k pripravi smernic za bolj vključujoč dizajn embalaže. Sodelujoči so poudarili, da bi sistematično vključevanje tipnih označb ter izboljšave odpiralnih mehanizmov močno povečale njihovo samostojnost, varnost in kakovost vsakodnevnega življenja.