Inventura 2025: z zaupanjem v prihodnost logistike

Konec leta je čas, ko si dovolimo pogledati širše. Čas, ko se ustavimo, ovrednotimo prehojeno pot in z več zaupanja zremo naprej. V času hitrih sprememb in pogosto negotovih napovedi je prav razmislek o prihodnosti tisti, ki vrača občutek smisla in usmerjenosti.

Optimizem danes ne pomeni zapiranja oči pred izzivi, temveč zaupanje, da se nanje znamo odzvati – premišljeno, z znanjem, sodelovanjem in odgovornostjo do družbe in okolja. Prav na presečišču teh vprašanj, ima logistika posebno vlogo.

Logistika vstopa v obdobje, v katerem njena vloga presega operativno učinkovitost. Ne gre več zgolj za vprašanje, kako hitro ali kako poceni se nekaj premakne, temveč za vprašanje, ali se lahko sploh premakne – in pod kakšnimi pogoji. Dogodki zadnjih let so razkrili krhkost globalnih sistemov in hkrati pokazali, da logistika postaja eden ključnih mehanizmov stabilnosti gospodarstva, okolja in družbe.

Prihodnjo logistiko razumemo kot sistem odločanja, ki temelji na podatkih, predvidevanju in odgovornosti. Digitalizacija in umetna inteligenca omogočata premik od odzivanja k predvidevanju, trajnost pa ni več ločena zahteva, temveč vgrajeno merilo uspešnosti logističnih rešitev. Logistika prihodnosti se vse bolj umešča v prostor – v mesta, regije in skupnosti – in ne deluje več ločeno od družbe, temveč soustvarja kakovost bivanja, varnost in okoljsko ravnotežje.

V tem kontekstu postaja ključno vprašanje znanja. Tehnologija brez razumevanja sistemov, etike odločanja in dolgoročnih učinkov ne zagotavlja odpornosti. Logistika prihodnosti bo zahtevala strokovnjake, ki bodo sposobni povezovati podatke, ljudi, prostor in vrednote. Če je bila logistika v preteklosti predvsem odziv na potrebe trga, danes postaja aktivni oblikovalec prihodnosti – kot orodje za uravnotežen razvoj med učinkovitostjo, trajnostjo in družbeno odgovornostjo.

Fakulteta kot odgovor na prihodnost logistike

Prav s to odgovornostjo smo pred dvajsetimi leti ustanovili Fakulteto za logistiko Univerze v Mariboru. V času, ko je bila logistika še pogosto razumljena predvsem kot operativna podpora gospodarstvu, smo prepoznali potrebo po celostnem, interdisciplinarnem in raziskovalno podprtem razumevanju logistike in oskrbovalnih verig.

Dvajset let kasneje se ta usmeritev potrjuje kot pravilna. Danes delujemo kot izobraževalno in znanstveno-raziskovalno središče, vpeto v lokalno okolje in hkrati odprto v mednarodni prostor, kjer se znanje ne le prenaša, temveč nastaja v dialogu z gospodarstvom, javnimi institucijami in družbo.

Leto 2025 je zato leto pomembnih mejnikov. Obeležujemo 20 let delovanja fakultete v letu, ko Univerza v Mariboru praznuje 50-letnico. Dvojni jubilej poudarja zrelost institucije in njeno jasno umeščenost v razvojni prostor Slovenije in širše.

Pogled naprej – prostor in vodenje

Ob jubilejih se naš pogled ne ustavlja pri preteklosti. Z optimizmom je usmerjen naprej. Leto 2025 je prineslo pomembne prelomnice pri uresničevanju dolgoletne vizije lastne stavbe Fakultete za logistiko – prostora, ki bo znanju, raziskovanju in sodelovanju z okoljem dal še trdnejše temelje.

Novo stavbo razumemo kot razvojno platformo: prostor sodobnih učnih in raziskovalnih okolij ter srečevanja idej, znanja in prakse. Predstavlja jasno zavezo prihodnosti, v kateri želimo aktivno soustvarjati trajnostni in odporni razvojni prostor.

Na teh temeljih smo v letu 2025 odprli tudi novo vodstveno poglavje. Nastop mandata dekana prof. dr. Tomaža Krambergerja in njegove ekipe sovpada z obdobjem pomembnih razvojnih odločitev. Novo vodstvo prevzema odgovornost za nadaljnjo krepitev kakovostnega izobraževanja, raziskovalne odličnosti in sodelovanja z okoljem.

Izobraževanje, raziskovanje in projekti – povezano in konkretno

Izobraževalno dejavnost smo v letu 2025 merili predvsem v kakovosti dela s študenti. Poseben poudarek smo namenili individualnemu mentorstvu in povezovanju študija z raziskovalnim ter projektnim delom. Skupaj smo izvajali mentorstvo in somentorstvo pri 94 zaključnih delih, kar potrjuje naš osebni pristop in odgovorno spremljanje študentskih poti.

To tesno prepletanje izobraževanja in raziskovanja se odraža tudi v znanstveno-raziskovalnem delu. V letu 2025 smo skupaj vpisali 303 bibliografske enote – od monografij in učbenikov do izvirnih znanstvenih člankov in konferenčnih prispevkov. Raziskovalno delo smo usmerjali v aktualne izzive logistike, mobilnosti, trajnosti in digitalizacije. Posebno priznanje temu okolju predstavlja dejstvo, da je bil red. prof. dr. Tone Lerher ponovno uvrščen med dva odstotka najvplivnejših raziskovalcev na svetu.

Pomemben del našega utripanja je bilo tudi projektno delo. Zaznamovali so ga tako začetki novih raziskovalnih poti kot tudi zaključki večletnih, strateško pomembnih projektov, ki so fakulteti pustili trajne pedagoške, raziskovalne in razvojne učinke.

Poseben mejnik predstavlja začetek prvega temeljnega raziskovalnega projekta Fakultete za logistiko. Februarja 2025 se je pričel ARIS projekt Električni skiroji v urbanih okoljih: študija varnosti, infrastrukture in dinamike mobilnosti (eSCURB) pod vodstvom doc. dr. Tine Cvahte Ojsteršek, ki odpira aktualna vprašanja urbane mobilnosti, varnosti in trajnostnega razvoja mest ter potrjuje raziskovalno zrelost fakultete.

Pomemben poudarek leta sta bila tudi dva projekta PUŠ, namenjena aktivnemu vključevanju študentov v reševanje realnih strokovnih izzivov. Projekt APS sistemi v pametni proizvodnji (izr. prof. dr. Roman Gumzej) ter Zeleni hekaton – od poslovne ideje do inovativne rešitve (izr. prof. dr. Matjaž Knez in doc. dr. Lazar Pavić) sta študentom omogočila razvoj praktičnih, digitalnih in trajnostnih kompetenc.

Strateški premik v raziskovalnem razvoju fakultete predstavlja tudi pridobitev kreativnega oziroma raziskovalnega jedra, katerega osrednji cilj je prijava večjega mednarodnega projekta v vlogi koordinatorja. Projekt z akronimom RISE se sistematično razvija in bo spomladi 2026 prijavljen na razpis EIC Pathfinder, kar pomeni ambiciozen, a premišljen korak v smeri večje mednarodne prepoznavnosti.

Poletje 2025 je prineslo sodelovanje fakultete v investicijskem projektu INNOVUM ter začetek obsežnega projekta Digital Deep Tech Driven Circular Economy, ki ga vodi prof. dr. Rebeka Kovačič Lukman in je usmerjen v razvoj digitalnih tehnologij na področju krožnega gospodarstva.

Jesen pa je zaznamoval zaključek več dolgoročnih projektov, med njimi triletnega projekta Vzpostavitev okolja za izobraževanje zelene in digitalne logistike ter oskrbovalnih verig v okviru NOO Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je fakulteti prinesel model vseživljenjskega učenja DigInGreen, učbenike, monografijo in številne znanstvene prispevke. V istem obdobju sta se zaključila tudi dva projekta Erasmus+ ter dva projekta ARIS Ciljnega raziskovalnega programa, kar dodatno potrjuje raznolikost projektnega portfelja fakultete in njeno vpetost v nacionalni ter mednarodni raziskovalni prostor.

Oktobra 2025 se je začel tudi nov študentski projekt v okviru Študentskih izzivov Univerze v Mariboru, posvečen uporabi umetne inteligence v logističnih procesih podjetij. Projektno delo je tesno povezano tudi z razvojem raziskovalne infrastrukture.

Fakulteta za logistiko sodeluje v operaciji RIUM 2, ki bo v prihodnjih letih zagotavljala dostop do sodobne raziskovalne opreme in s tem omogočala še kakovostnejše laboratorijsko, terensko in pedagoško delo. Leto 2025 je bilo izjemno proaktivno tudi na področju sodelovanja z gospodarstvom.

Fakulteta je zaključila 13 tržnih projektov, med katerimi izstopajo štiri celostne prometne strategije za občine Šmarje pri Jelšah, Velenje, Dobrna in Žalec. Gre za projekte, ki neposredno prispevajo k razvoju trajnostne mobilnosti in potrjujejo vlogo fakultete kot strokovnega partnerja lokalnim skupnostim. Že osmo leto zapored je potekal tudi projekt Evropskega tedna mobilnosti Občine Žalec.

Sodelovanje z gospodarstvom je bilo v letu 2025 pomemben del delovanja Fakultete za logistiko. Posebej velja izpostaviti sodelovanje s skupino Hisense Europe, ki je s svojo prisotnostjo na fakulteti okrepila dialog med akademskim okoljem in globalnim gospodarstvom. Sodelovanje je študentom omogočilo neposreden stik z izzivi sodobnih logističnih procesov v mednarodnem podjetju, hkrati pa potrdilo vlogo fakultete kot prostora, kjer se znanje povezuje s prakso. Takšna partnerstva pomembno prispevajo k razumevanju realnega delovnega okolja ter krepijo kompetence, ki jih logistika prihodnosti zahteva od svojih strokovnjakov.

Mednarodna odprtost in skupnost

Mednarodna razsežnost ostaja pomemben del naše identitete. V študijskem letu 2024/2025 smo gostili 81 tujih študentov, 59 naših študentov pa se je odpravilo na izmenjave. Gostili smo tudi 19 tujih predavateljev in strokovnih sodelavcev, 13 sodelavcev pa je izkušnje pridobivalo v tujini.

Mednarodni utrip so zaznamovali tudi dogodki: Green Hackathon – Root to Fork, 12. International Logistics Summer School s poudarkom na bolnišnični logistiki ter študentski simpozij v Zagrebu, ki je študentom omogočil predstavitev dela v mednarodnem okolju.

Na pragu novega obdobja stojimo kot zrela in samozavestna fakulteta. S pogledom, usmerjenim v prihodnost, z jasnim zavedanjem odgovornosti ter z zaupanjem v znanje, ljudi in sodelovanje. Inventura leta 2025 ni le pregled opravljenega, temveč potrditev smeri – smeri, v kateri logistika ni zgolj odziv na svet, temveč eden njegovih zavestnih oblikovalcev.