Na presečišču časa in tokov: misli z Logističnega kongresa

Logistika danes ni več le vprašanje skladišč in transporta. V ospredje stopajo geopolitične napetosti, digitalna preobrazba in pričakovanja trajnostnega poslovanja. Tudi letos smo se študenti in zaposleni Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru aktivno vključili v Logistični kongres, ki ga organizira Slovensko logistično združenje (SLZ), in soustvarjali prostor, kjer se srečajo gospodarstvo, znanost in izobraževanje.

Logistika v prelomnem času: politike, prehodi in preboji

Kongres je izpostavil aktualne izzive, ki danes ne vplivajo več le na operativne ravni logistike, temveč segajo globoko v njene strateške temelje. Gospodarsko zapiranje in enostranski carinski ukrepi, kot jih trenutno uvajajo ZDA, na novo oblikujejo tokove oskrbovalnih verig, ki so še nedavno temeljile na ideji proste trgovine. Evropski trg se medtem spopada z vprašanjem lastne konkurenčnosti in razdrobljenosti – kako se učinkovito odzvati na globalne pritiske, ostaja eno ključnih vprašanj prihodnosti.

Ob tem digitalna preobrazba logistike ni več nekaj, kar se dogaja v laboratorijih ali pilotnih projektih. Umetna inteligenca, digitalni dvojčki in nadzorni stolpi postajajo realna orodja za optimizacijo, napovedovanje in sledenje v realnem času. Vsak dan bolj vplivajo na procese, ki so še včeraj temeljili na izkušnjah posameznikov.

Tudi zeleni prehod je stopil v novo fazo. Če je bil nekoč zamišljen kot dolgoročna vizija, je danes podkrepljen z regulativnimi zahtevami in pričakovanji deležnikov. Pri tem je bilo večkrat poudarjeno, da obstaja razkorak med ambicioznimi ESG cilji in dejanskimi zmožnostmi industrije. Vendar pa so številni govorniki poudarili, da prav v tem razkoraku tiči tudi priložnost – priložnost, da se trajnost prepozna kot konkurenčna prednost in osrednji element sodobnega poslovanja.

Logist leta 2024: naš diplomant Matevž Vuga

Eden od vrhuncev letošnjega kongresa je bila podelitev priznanja Logist leta, ki ga je prejel naš diplomant Matevž Vuga, direktor skladiščenja in logistike v podjetju Big Bang Slovenija. Njegova zgodba je dokaz, da uspeh ni naključje, temveč rezultat znanja, poguma in inovativnosti – vrednot, ki jih negujemo tudi na naši fakulteti.

V podjetju, ki je vodilni ponudnik elektronskih naprav v Sloveniji in se uspešno širi tudi na tuje trge, je Matevž odigral ključno vlogo pri preoblikovanju skladiščnih procesov. S prenovo sistema za upravljanje skladišč (WMS), zamenjavo opreme in delno avtomatizacijo je dosegel večjo produktivnost, večjo zmogljivost in poenotene procese – vse to ob izboljšani trajnostni naravnanosti poslovanja. Rezultat njegovega dela ni le izboljšanje številk, temveč tudi utrditev vloge logistike kot strateške funkcije v podjetju.

Frigologika: hekaton, ki povezuje študij in prakso

Logistični kongres je letos ponudil nekaj povsem novega – študentski hekaton Frigologika, ki ga je podprlo podjetje Frigologo. Študentje z različnih prometno-logističnih fakultet so se v dveh ekipah soočili z resničnim izzivom iz prakse: kako optimizirati oskrbo centralnega skladišča.

Pod mentorstvom izkušenih profesorjev so tri dni razvijali modele, ki so vključevali izračune transportnih poti, kakovosti storitve in skupnih stroškov na paleto. Ekipa Team Romeo, v kateri je sodeloval naš študent Nejc Podkoritnik, je s svojo rešitvijo prepričala strokovno komisijo in osvojila prvo mesto. Tudi v ekipi Team Julija sta sodelovala naša študenta – Krištof Medja in Ron Lukner, ki sta prav tako prispevala pomemben del k odličnemu vtisu, ki so ga pustili študentje.

Nejc je svojo izkušnjo opisal takole:

„Letošnja krstna edicija tekmovanja (oz. hekathona) poimenovana Frigologika (sponzor Frigologo) je bila, ne samo poučna, temveč predvsem povezovalna za študente z različnih prometno-logističnih fakultet po Sloveniji. Izziv, ki nam je bil predstavljen, nas je soočil z realno problematiko in nas prisilil k pristopu reševanja, ki je predvsem bistveno presegal idealne študijske primere, s katerimi se na fakulteti srečujemo. Iskreno menim, da smo študenti v 3 dneh imeli možnost pridobiti kompetence in znanja s področja logistike, ki jih zaradi omejenosti »predavalnic« sicer ne bi. Poleg naštetega pa smo se lahko s prve roke učili od vodilnih v panogi ter tkali svojo mrežo poznanstev (in prijateljstev) tako s študenti, kot tudi potencialnimi delodajalci.“

Tudi Krištof je izpostavil, da je bila izkušnja neprecenljiva:

„Frigologika – hackathon, ki je bil organiziran v okviru letošnjega Logističnega kongresa, je bila odlična in zelo zanimiva izkušnja. Priložnost smo imeli reševati izziv, ki ga logisti rešujejo v resničnem življenju, kar je res odličen vpogled v delo logista. Seveda pa smo tudi uživali in ustvarjali nova prijateljstva.“

Ron pa dodal:

„Zelo sem užival v sodelovanju in celotni izkušnji. Hekaton je bil odlična možnost spoznavanja kako delo logista poteka v realnem življenju. Z nepopolnimi podatki smo morali poskati naboljšo možno rešitev problema.Imeli pa smo tudi čas za mreženje in spoznavanje novih ljudi.“

Za vse udeležene je bila izkušnja neprecenljiva. Kot je poudaril Nejc, je bil izziv bistveno bolj kompleksen kot običajni študijski primeri, kar jim je omogočilo, da so se srečali z realnimi zahtevami panoge. Krištof je dodal, da je bil hekaton odličen vpogled v dejansko delo logista in priložnost za nova poznanstva, tako študentska kot strokovna.

Raziskave za prihodnost: kompetence za digitalizirane verige

Tretji dan kongresa je prof. dr. Rebeka Kovačič Lukman predstavila rezultate mednarodnega projekta Business Analytics Skills for the Future-proof Supply Chains. V prispevku je opozorila, da se pričakovanja do managerjev oskrbovalnih verig hitro spreminjajo – digitalizacija in podatkovna analitika postajata ne izbira, temveč standard.

Projekt se je osredotočil na prepoznavanje kompetenc prihodnosti ter na razvoj orodij in metod za usposabljanje, ki bodo logističnim strokovnjakom omogočila učinkovito delovanje v podatkovno podprtem okolju. Poseben poudarek je bil na tem, kako se morajo izobraževalne ustanove proaktivno odzvati na spremembe in se povezovati z gospodarstvom, da bodo lahko ustvarjale resnično uporabno znanje za prihodnost.

Kaj odnašamo domov?

Logistični kongres ni bil zgolj prostor predstavitev in predavanj – bil je prostor razmisleka, sodelovanja in povezovanja. Vrnili smo se z občutkom, da smo del stroke, ki ni ujeta v status quo, temveč se nenehno razvija, prilagaja in odgovarja na izzive časa.

Zaznali smo, kam se usmerja razvoj logistike – ne le v tehnološkem smislu, temveč tudi na ravni vrednot. Razmišljali smo o tem, kaj pomeni trajnost, ko postane merilo uspešnosti, kako oblikovati odporne verige za negotove razmere ter kje iskati ravnotežje med avtomatizacijo in človeškim vidikom logistike.

Ob tem pa smo ponovno začutili, kako pomembna je vloga fakultete kot prostora znanja, ki ne le izobražuje, temveč ustvarja, preizprašuje in nadgrajuje – skupaj s študenti, podjetji in širšo skupnostjo.

Sklepna misel

Slovensko logistično združenje s kongresom uspešno povezuje ključne deležnike panoge in ustvarja prostor, kjer se snujejo odgovori na izzive prihodnosti. Veseli in ponosni smo, da smo lahko tudi letos del tega prostora – kot aktivni udeleženci, soustvarjalci in partnerji.